Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB

Spomenik je delo arhitekta Borisa Putriha.

Spomenik sestavlja bronasta skulptura partizana, ki je omahnil pod streli okupatorjeve vojske in granitni podstavek z napisi imen padlih borcev NOV, talcev in internirancev, ter drugih žrtev okupatorjevega terorja.

Obnovljen na prvotni lokaciji ob glavni cesti leta 1977. Pri rekonstrukciji in ureditvi centra Luč prestavljen na primerno, lepo urejeno okolje v park ob občinski stavbi.

Grobišče na krajevnem pokopališču Luče je desno od vhoda k mrliški vežici.

Grob je urejen z betonskim okvirjem in granitno skalo z vgrajeno ploščo z napisi imen desetih znanih borcev NOV: Kociper Stanislav, Ertl Milan, Gregl Karl, Žitnik Franc, Blažun Ludvik, Irmančnik Ivan, Jurančič Mile, Gogowadse Jure, Kuster Ludvik in Verdnik Oskar.

Grobišče je bilo urejeno leta 1951.

Grobišče je nastalo v času nemške ofenzive na osvobojeno ozemlje Zgornje Savinjske doline med decembrom 1944 in januarjem 1945. V bojih z okupatorjevo vojsko in policijo, ki so ji pomagali tudi gorenjski domobranci je na območju Podvolovljeka in Podveže padlo 54 borcev iz brigad IV. operativne cone. V skupnem grobu pa je tudi ustreljeni talec Obojnik Franc.

Grobišče je ograjeno z leseno ograjo, v nasutju belega peska je postavljen granitni blok z vgrajeno napisno ploščo. Napis na plošči: Na območju Podvolovljeka in Podveže so v letih 1944 – 1945 dali življenje za svobodo 54 borcev 4. Operativne cone in talec Obojnik Franc. Slava njihovemu spominu!

Grobišče je bilo urejeno leta 1984.

Spomenik je posvečen devetim borcem 14. Divizije, ki so padli v bojih na območju Podvolovljeka decembra 1944 v času sovražne ofenzive na osvobojeno ozemlje.

Spomenik je zasnoval arhitekt Dušan Samec, odkrit je bil leta 1965 na razcepu ceste v Podvolovljek.

Po modernizaciji in razširitvi ceste Podvolovljek – Kranjski Rak je bila lokacija spomenika neprimerna. V letu 2016 je spomenik prestavljen in lepo urejen na novi lepi lokaciji ob cesti v Lučko Belo.

V Podvolovljeku, približno tri kilometre od odcepa za Lučko Belo, je na levi strani v obcestno skalo vgrajena spominska plošča. Spominska plošča je bila postavljena v spomin sedmim ranjenim partizanom, padlim na tem mestu ob likvidaciji partizanske bolnišnice v neposredni bližini. Desno od plošče je na skali smerokaz za pot do mesta lokacije bolnice.

Na marmorni plošči je napis: Na tem mestu je tragično padlo 7 borcev NOV Sektorske bolnice za Štajersko pod kroglo fašizma dne 17. 12. 1944.

V gozdu nad potokom Bela je ravna polica, kjer je bila lokacija bolnišnice. Sodi v sklop bolnic sektorja v Podvolovljeku. Zgrajena je bila leta 1944 na levem pobočju nad potokom Lučka Bela v bližini sedmih studencev.

Objekt bolnice je bila pol vkopana baraka iz smrekovih brun in desk mere 5X7 m in je zadoščala za 25 ranjencev, ter osebje bolnice. Za to bolnico so v dokumentaciji različna imena: Bela in Solčava, slednje se redno uporablja v knjigi Koroško partizansko zdravstvo. Lokalno prebivalstvo pa jo imenuje bolnica v Beli.

V tej bolnici je delal dr. Pavel Voušek, pomagali sta pa mu bolničarki Hermina in Jelka. Sredi decembra so bolnico odkrili domobranci, večina pokretnih ranjencev se je pravočasno umaknila v Petkovo bolnico. V bolnici so dobili sedem negibljivih ranjencev, ki so jih postrelili v bližini bolnice ob potoku. Ujeli so tudi dr. Vouška.

Dostop: V Podvolovljeku zavijemo za Lučko Belo in po 3,3 km parkiramo. Na desni strani potoka Bela opazimo na večji skali novo oznako za bolnico. Pot je dobro označena in po 300 m hoje pridemo do spominske plošče.

Partizanska bolnišnica z nazivom SUH – ROK je sodila med srednje velike partizanske bolnišnice. Njena skrivna lokacija je bila v Petkovem grabnu na višini 992 m.

Bolnica je imela 72 ležišč in ločene barake za operacije, skladišče in kuhinjo. Delovala je od maja 1944 do 8.1.1945, ko so jo napadli Nemci. Šestinštirideset ranjencev se je z dr. Krasnikom uspelo rešiti proti Tuhinjski dolini. Del ranjenecv se je reševal posamično, del se pa je po umiku Nemcev vrnilo v bolnico. Nemci so se vrnili, pobili 12 težjih ranjencev in požgali bolnico.

Na lokaciji bolnice je v skalo vgrajena spominska plošča. Do bolnice vodi označena pot po grebenu desno od potoka.

Uro hoje od pašnika Ravne v Podveži se držimo markacije poti na Dleskovško planoto, mimo vrha Smrekovec, pridemo do manjše dolinice, kjer je nekoč stala Lučka koča. Tu je bilo zatočišče Tehnike IV. operativne cone v času sovražne ofenzive na osvobojeno ozemlje v zimi 1944/1945.

Likvidacija partizanske Tehnike v Lučki koči 2. januarja 1945 je ena od bolj tragičnih izgub institucij osvobodilnega gibanja na Štajerskem in Zgornji Savinjski dolini.

Od pogorele koče je ostala samo napisna tabla, ki jo hranijo v pastirski koči Ravne. Ob planinski poti je v skalo vgrajena spominska plošča 17 borcem padlim ob napadu na kočo, ki so jo postavili leta 1954. Na spominski plošči je napis: V trajni spomin 17 borcem »Tehnike« IV. operativne cone NOV kateri so herojsko padli pod kroglo fašističnega jarma dne 2. 1. 1945.

Med 17 neznanimi borci so v zadnjem času odkrili dva znana borca, fotografa 14. divizije Jožeta Petka iz Ribnice na Dolenjskem in Pavleta Šimca – Pajota iz Bele Krajine.

Grobišče pri domačiji Navršnik, kjer je pokopan borec NOV Okorn in deset neznanih borcev.

Urejeno grobišče padlih borcev predstavlja grob s kovinskim križem na betonskem podstavku, okvir groba z ograjnim profilom in letvicami ograje, dimenzije 2X1,5 m. Lesena ograjo na grobišču je bila obnovljena leta 2017.

Dostop: Grobišče je 50 m levo od Navršnikove hiše. Dostop po lokalni cesti iz Luč – 5,5 km.

V Podveži 9 je na desni prednji strani Navršnikove domačije vgrajena granitna spominska plošča v spomin 12 borcem Tomšičeve brigade in domače 11 letne Jožice, postreljenih 13. decembra 1944.

Besedilo na spomeniku: V tej hiši je pod streli okupatorja padlo za domovino 12 borcev Tomšičeve brigade in domača 11-letna Jožica dne 13.12.1944. Slava jim. ZB NOV LUČE 4-6-1979.

Žrtve terorja okupatorja so pokopane na travniku ob gozdu, desno od domačije.

Grobišče sedmih borcev iz ” Tehnike” IV. operativne cone, ki so jih Nemci postrelili na tem mestu 4. januarja 1945 v gozdu. Domnevno gre za ujete borce ob napadu na Lučko kočo dva dni prej.

Kakšen kilometer pred vasjo Luče zavijemo desno na lokalno cesto, smerokaz Na Hribru. Po cesti v hrib 600 m, kjer parkiramo. Desno domačija, mi pa gremo gremo levo ob travniku in nato v gozd po poti – 300m.